Viri in literatura

Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. 

Digitalna knjižnica Slovenije. Dom in svet, letnik 8, številka 10. 

Natisni

Aleksander Roblek - Konrad

bibliotekar, duhovnik, slikar

* 24. 11. 1848, Šmartno pri Litiji
11. 7. 1884, Bad-Gleichenberg (Avstrija)


Območje delovanja: Šmartno pri Litiji

Povzetek: Bil je duhovnik in bibliotekar. V prostem času je slikal.

Njegov oče Jožef Roblek,  je bil sodni uradnik, materi je bilo ime Neža. Pri krstu je dobil ime Konrad. Poleg njega sta imela še sina Avelina, ki je postal doktor zdravilstva in umrl 23. decembra leta 1889 v Ljubljani kot mestni fizik, ter hčer Ljudmilo, ki je delala v pisarni notarja Luke Svetca. Mačeha je dala očetu še drugo hčerko Edito.

Osnovno šolo je obiskoval v Mokronogu. Med leti 1858–1865 je končal gimnazijo v Novem mestu,  kjer je pokazal velik risarski talent. Nato je stopil v frančiškanski red. Redovno obleko je prejel v Nazarju leta 1865. V Ljubljani je dokončal študij bogoslovja in bil posvečen 31. julija 1871. Še isto leto je prevzel lektorat verouka v samostanu Kostanjevica in nemščino v redovni gimnaziji in bil hkrati bibliotekar. Zaradi bolezni je moral opustiti poučevanje in delo duhovnika. Ko si je opomogel, ga je provincial Friderich Hönigmann poslal urejat samostanske knjižnice (Novo mesto, Brežice, Samobor, Trsat).

V prostem času se je ukvarjal s slikarstvom. Leta 1876 je odšel na dunajsko slikarsko akademijo. Leta 1879 je nadaljeval študij na slikarski akademiji v Benetkah, kasneje  v Florenci (1881) in Rimu. Študijsko je potoval po Italiji. Ves ta čas je pridno obiskoval galerije, kopiral stare mojstre in se samostojno umetniško udejstvoval. Leta 1882 se je vrnil v Gorico in bil provincialov tajnik. Spomladi 1884 je začel bolehati za jetiko. Obiskoval je okrevališča v Ljubljani, Brežicah in Gleichenbergu, kjer je umrl in je tudi pokopan.

Mnogo njegovih skic, študij, oljnatih slik in portretov, ki so bili v privatni lasti, je danes izgubljenih. Ohranile so se: na Kostanjevici Sv. Jožef z detetom (kopija po Tiepolu), Salvator Mundi in Ecce homo, v kamniški frančiškanski cerkvi oltarna podoba Antona Padovanskega (po modelu p. Angela Mlejnika) in na Trsatu najboljše njegovo ohranjeno delo Apostol Pavel. Leta 1882 je na pročelju ljubljanske  frančiškanske cerkve naslikal dve freski (Frančišek Asiški in Anton Padovanski). Župna cerkev v Pevmi hrani dela: Trije kralji, Žalostna Mati božja in Anton Padovanski. V Narodni galeriji v Ljubljani sta shranjeni Moška glava s fesom in Dekle. V ljubljanski frančiškanski knjižnici je njegova ovalna podoba Frančiška Asiškega, v beneškem frančiškanskem samostanu S. Francesco della Vigna pa nekaj študij in portretov.

Med leti 1882–1884 je v nemščini napisal rokopisno knjižico Kako je treba urediti knjižnico.


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž