Copyright by Knjižnica Litija   |  Politika varstva osebnih podatkov

Knjižnica Litija

Parmova 9, 1270 Litija
Telefon: 01/8980-580 

Email: obrazi.srca.slovenije@gmail.com

Projekt je financirala:

Partner projekta:

×PIŠKOTKI: Leksikon Litija za funkcionalnost strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo. Z nadaljevanjem obiska strani soglašaš z njihovo uporabo. Več o tem.

Avgust Žabkar 

(1855 - 1930)

Galerija slik
Viri in literatura

Jubilej župnijske cerkve sv. Martin 2001. Uredil Peter Avbelj. Šmartno pri Litiji: Župnijski urad Šmartno, 2001.

Tedenske slike (dLib), 24. april 1930, številka 17.


Poglejte še

Wikipedia

 

 

Natisni

Avgust Žabkar

kovaški mojster

* 22. 7. 1855, Dobe pri Kostanjevici (Avstrijsko cesarstvo)
18. 4. 1930, Ljubljana (Kraljevina Jugoslavija)


Območje delovanja: Šmartno pri Litiji

Povzetek: Kovaški mojster, ki je za cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji leta 1901 izdelal ograjo iz kovanega železa na pevskem koru in oratoriju.

V kroniki Župnije Šmartno pri Litiji v letu 1901 je zapisano:

"V dneh od 8. do 11. julija postavili so na pevskem koru in obeh oratorijih lepo ograjo iz kovanega železa, katero je izdelal umetniški ključar Avgust Žabkar v Ljubljani."

Avgust Žabkar je po končani osnovni šoli postal kovaški vajenec. Ključavničarstva se je izučil v Novem mestu in Ljubljani.

Leta 1873 se je peš odpravil na Dunaj, kjer se je naselil in živel v skromnih razmerah. Praktično se je usposabljal v ključavničarski stroki, pa tudi teoretično s študijem strokovne literature.

Leta 1885 se je vrnil v Ljubljano. Najprej je delal kot pomočnik v uspešni ključavničarski delavnici F. Pilka. Oktobra 1889 je začel s samostojno obrtno delavnico v Frelihovi hiši na Dunajski cesti. Izpopolnjeval in širil je svoj obrat in leta 1896 začel graditi lastno tovarno (na mestu današnjega Gospodarskega razstavišča). 

Leta 1901 je registriral livarno železa ter strojno in stavbno ključavničarstvo. Njegova podjetja so izdelovala razne stroje, naprave za mline in žage, Francisove turbine, industrijske transmisije ter železne konstrukcije za strešne stole in mostove. 

Po ljubljanskem potresu 1895 je njegovo podjetje veliko sodelovalo pri obnovi Ljubljane, izdelalo je železne konstrukcije pri skoraj vseh ljubljanskih cerkvah, za oder ljubljanske Opere, izdelovalo je tudi prve bencinske motorje in tovornjake na Slovenskem. Za investicije in za povečanje proizvodnje si je kapital deloma izposodil. Leta 1912 je svoje podjetje z Ivanom Kastelicem (ravnateljem ljubljanske Ljudske posojilnice) preoblikoval v javno delniško družbo Kastelic & Žabkar.

Njegova tovarna je kmalu postala eno izmed pomembnejših industrijskih podjetij na slovenskem ozemlju. Uveljavila se je ne le doma, marveč tudi na tujem. 

Po koncu prve svetovne vojne so bile ljubljanske strojne tovarne v novih gospodarskih razmerah združene v skupno podjetje. 

Leta 1919 je bila ustanovljena delniška družba Strojne tovarne in livarne, ki je odkupila podjetje Kastelic & Žabkar, G. Tönnies in zvonarno Maksa Samasse. Žabkar je sodeloval pri ustanovitvi družbe in bil do smrti njen predsednik oz. podpredsednik. 

Umrl je 18. aprila 1930 v svoji vili v Ljubljani.

 


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž