Galerija slik
Viri in literatura

Brilej, Martin. Litijski obrazi. Litija, Tiskarna Aco, 2008, str. 233 - 243.

Arhiv Knjižnice Litija.

Natisni

Avgust Špat

inženir, turistični, športni in kulturni delavec

* 18. 7. 1910, Sevnica
13. 12. 1989, Ljubljana


Območje delovanja: Litija

Povzetek: Za prijatelje »Gustl«, je bil Litijan, ki je pustil mestu trajen in močan pečat. Bil je uspešen na gospodarskem in športnem področju. Uredil je komunalno in stanovanjsko dejavnost, organiziral nepozabne pustne karnevale in pustil bogato športno dediščino.

Živel je v Sevnici in Ptuju, kjer je že delal v športnih in kulturnih organizacijah. Leta 1937 je celo režiral gledališko predstavo na Ptuju, igral nogomet in bil član šahovskega kluba. Zaposlen je bil kot banovinski cestni nadzornik. Ker je bila to javna služba, ga je oblast prestavljala iz kraja v kraj, predvsem na Dolenjsko.

Leta 1941 so ga italijanske okupacijske oblasti, ki so zasedle Dolenjsko, zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto, internirale v taborišče Gonars v Italiji, od koder se je leta 1943 pridružil Prekomorski partizanski brigadi.

Po osvoboditvi so ga kot oficirja Jugoslovanske ljudske armade (JLA) prestavljali po raznih krajih v Jugoslaviji. Leta 1946 je kot komandant inženirske enote prišel v Litijo, kjer je njegova enota popravljala poškodovan litijski most. Enota je imela sedež v Meškovi hiši na današnjem Valvazorjevem trgu. Po tem so ga napotili v oficirski tečaj in leta 1949 je dobil čin majorja.

Kasneje je služboval v Karlovcu, Bitoli in Sarajevu in se strokovno izobraževal na inženirski akademiji v Moskvi. Po šolanju je bil prestavljen v Zagreb. Zaradi spora s takratno oblastjo so ga leta 1951 aretirali. Obsojen je bil na sedem let strogega zapora. Kazen je prestajal na Golem otoku. Vmes je bil pomiloščen in novembra 1955 so ga izpustili. Vrnil se je v Litijo in se zaposlil kot načelnik občinskega oddelka za gospodarstvo.  Bil je med prvimi za ustanovitev Stanovanjsko komunalnega podjetja v Litiji, ki ga je leta 1965 uradno ustanovila litijska občina. Organiziral je komunalno službo, uredil stanovanjske zadeve in pogrebno službo. Sprva je imelo podjetje sedež v stari zgradbi poleg litijske cerkve, potem pa se je združilo z litijskim gradbenim podjetjem v Gradbeno obrtno podjetje Litija s sedežem na Ljubljanski cesti. Postal je direktor in novo podjetje uspešno vodil do leta 1977, ko se je upokojil. V podjetju je ustanovil separacijo in betonarno v Hotiču, nove servisne obrate, gradbeni obrtni servis, komunalni servis in urbanistično službo. Kot strokovnjak je snoval nove in boljše načine organiziranosti podjetja in skrbel za kakovostno delo. Kasneje je še delal honorarno pri Komunali in pomagal pri nadzoru izvajanja del gradnje vodovoda za Litijo in Šmartno, ki so ga začeli graditi leta 1979, zaključen pa je bil leta 1981.

V Litiji je deloval na področju občinskega gospodarstva, gradbeništva, komunale, turizma in športa. Dolga leta je bil predsednik litijskega Turističnega društva, kjer je sodeloval pri organizaciji pustnih karnevalov, ki so takrat imeli izjemen uspeh. Njihova vsebina so bili aktualni svetovni dogodki. Prihodke so namenili za nakup nove opreme na karnevalih in modernizacijo in asfaltiranje ceste na Bogenšperk. Društvo je izdajalo prospekte in razglednice, se zavzemalo za razvoj turizma in urejeno mesto.

Bil je eden izmed pobudnikov za določitev geometričnega središča Slovenije (GEOSS). V letih 1958 je bil predsednik Občinske zveze za telesno kulturo. V tem času je v Litiji potekalo več športnih prireditev, kot so štafeta ob Titovem rojstnem dnevu, tradicionalni teki zmage s ciljem pri spomeniku na Trgu svobode, atletska tekmovanja in nogometne tekme. Poskrbel je za prvi atletski stadion, ki je bil na mestu današnjega nogometnega igrišča. Imel je štiri atletske steze in litijski Atletski klub je s takratnimi športniki atleti dosegal odlične rezultate. Dolga leta je bil predsednik Nogometnega kluba Litija, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, predsednik Ljubljanske nogometne podzveze in član vodstva osrednje slovenske Športne zveze. 

Po upokojitvi je osem let vodil litijsko društvo upokojencev. Bil je med snovalci Zasavske ceste, ki jo je gradila Jugoslovanska ljudska armada leta 1960.


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž