V spominih na otroška leta je povedal:
»Moj oče je bil doma iz Orehovice pri Šentjerneju. Osnovno šolo je obiskoval v Šentjerneju. Bil je dober matematik in je imel lepo pisavo. Izučil se je za financarja in dobil službo na Občini Šentjernej. Leta 1924 je bil prestavljen v Velike Lašče, bil za stražnika v Laščah in drugih krajih. Takoj se je vključil v prosveto, postal igralec ljudskih odrov in pevec – tenorist.
Mama je bila lepo dekle, igralka in pevka. Z očetom sta se zaljubila in leta 1925 poročila. Naslednje leto je bil rojen brat France (3. junija 1926). Ubit je bil leta 1945 v Kočevskem Rogu.
Rojen sem bil 2. septembra 1927, a ne v Laščah, temveč na Rakeku, kjer je mamo na obisku pri očetu prehitel porod. Zaradi neustreznega, začasnega bivališča sem dobil vnetje ušes in šele ob vrnitvi v Velike Lašče me je ozdravil dr. Mihelič.
V Laščah je živela mamina družina: stari ata in stara mama, stric Albin, pilot, teta Malči in teta Tonka, in naselili smo se pri njih.
Tam je bila 24. februarja 1929 rojena tudi moja mlajša sestrica Zora.
Ata ni dolgo užival družinske sreče. Dva tedna po Zorinem rojstvu je mami potožil, da nekaj ni v redu z njegovim želodcem. Še istega dne sta odšla v Ljubljano v bolnišnico. Ob sedmih zvečer pa je dobila telegram: »Umrl je Masnik Franc, prinesite obleko.«
Naša družinska sreča je bila uničena; s sestro se očeta ne spominjava. Nekaj dni kasneje je bil očetov pogreb. Morda so zaradi očetove smrti zdravniki imeli slabo vest. Že naslednji dan so na sestanku sklenili, da bodo mladi materi s tremi majhnimi otroki pomagali, tudi zato, ker je bil oče v državni službi. Vsak mesec je mama dobivala otroške doklade, da smo preživeli skupaj z njenim skromnim zaslužkom. Vse noči je pletla, da je zaslužila kakšen dinar. Mama me je učila moliti in hitro sem znal vse otroške molitvice. »Maševal« sem v cimru ali na vrtu in domači so mi morali odgovarjati kakor pri sv. maši, seveda latinsko, obhajal pa sem jih s kocko sladkorja.
Stari oče pa me je učil delati. V tistem času Lašče še niso imele napajalnikov za živino, zato sva vsak večer našo živino gnala napajat na Cerejo, kjer je tekla čista voda. S starim očetom sem tudi hodil z majhno samokolnico čistit cesto. Odpadke sva odpeljala na določeno mesto. Tako sem bil že od malega vajen dela…"
Pri dvanajstih letih se je vpisal na srednjo šolo v Zavod sv. Stanislava, kjer je ostal do začetka 2. svetovne vojne, ko so se morali izseliti.
Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani do 15. marca 1945, ko je bilo konec šolanja.
Leta 1949 se je vpisal na semenišče. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1954.
Kot semeniški duhovnik je julija 1955 prišel v Šmartno pri Litiji. Leta 1960 je postal upravitelj župnije na Svibnem, kjer je bil do leta 1968. Za župnika je bil imenovan leta 1968 v Zasipu pri Bledu.
V Litijo je prišel leta 1972 in ostal do leta 1998. Med leti 1981 in 1998 je bil tudi dekan litijske dekanije.
Leta 1997 je skupaj s sodelavci začel z gradnjo nove cerkve sv. Nikolaja v Litiji. Blagoslov temeljnega kamna je bil 5. septembra 1997. Posvetitev nove cerkve je bila 10. decembra 2000.
Leta 1999 je prevzel župnijo Velike Poljane, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 2014, ko se je preselil v Duhovniški dom v Ljubljani.
Biserno mašo - 60 let duhovniške poti je obhajal 29. junija 2014 v Litiji in 6. julija 2014 v cerkvi Marijinega rojstva v Velikih Laščah.
Pokopan je na pokopališču v domačih Velikih Laščah.