V letih 1648 in 1650 je bil učenec latinske šole v Rušah. Tehnike bakroreza se je učil v Gradcu in na Dunaju, kjer ga je leta 1668 srečal Georg Matthäus Vischer, za katerega je kasneje tudi izdeloval bakroreze. Po letu 1675 se je naselil v Gradcu in se leta 1687 poročil z Marijo Salomo, rojeno Fleischhacker, drugič pa leta 1698 z Marijo Terezijo, rojeno Höckinger, ki mu je pri delu pomagala. Med leti 1678–1688 se je večinoma zadrževal v Valvasorjevi delavnici na Bogenšperku in izdeloval bakroreze le zanj.
Vrezal je mnoge bakroreze za pomembna topografska dela Slovenije:
1678 - Styriae Ducatus fertilissimi nova geographica descriptio. Gradec
1681, 1700 - Topografija Ducatus Styriae..
1679 - Dominicae passionis icones. (Pasijonska knjižica)
1679 - Topografija Ducatus Carnioliae modernae
1679 - Topografija arcium Lambergianarum
1680 - Ovidii Metamorphoseos icones
1681 - Topografija Archiducatus Carinthiae modernae
1681 - Topografija Carinthiae Salisburgensis
1682 - Theatrum mortis humanae tripartitum. (Prizorišče človeške smrti)
1688 - Topografija Archiduca Carinthiae antiquae et modernae completa
1689 - Die Ehre des Hertzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske)
Slike kranjskih in koroških krajev ter gradov je izdelal po Valvasorjevih risbah, zgodovinske in druge slike pa v glavnem po predlogah Janeza Kocha. Razen tega je rezal ilustracije (vedute gradov), geografske, diplome, naslovne strani za knjige in koledarje, grbe (Valvasorjev), portrete, samostanske grafične liste (pokrajine, mesta, alegorije), religiozne podobice in spominske liste. Po obsegu je opravil veliko delo, po kakovosti pa bi o umetniški ustvarjalnosti težko govorili. Bil je tehnično izurjen bakrorezec z značilno čisto, v nekem smislu geometrijsko izvedbo, po kateri njegove izdelke skoraj na prvi pogled razlikujemo od drugih.
Njegove grafične liste hranijo v Gradcu, Zagrebu in Avstriji.