Krojač Hinko Badjura in Marija sta preživljala številno družino. Rodilo se jima je pet sinov: Rudolf, Janko, Hinko, Ciril in Metod. Njihova hiša je še vedno ohranjena na naslovu Valvasorjev trg 8. Po rojstvu najmlajšega se je družina preselila v Kisovec pri Zagorju, nato v Toplice pri Zagorju. Oče je šival obleke rudarjem in tako preživljal družino. Leta 1903...

S svojim osebnim delom je ob ustvarjalnosti svojega moža Metoda Badjure, zaznamovala temelje slovenskega filma. Njuni filmi so ohranjeni dokumenti časa in dragoceno dokumentarno pričevanje. Filme, ki jih je posnel Metod Badjura je sama razvijala, kopirala in montirala v smiselno filmsko pripoved. Milka Badjura je pričela ustvarjalno pot v času, ko se je film kot tehnični izum začenjal uvelja...

Pisal je turistične in izletniške vodnike. Besedila so vsebinsko bogata, napisana izredno sistematično, natančno in pregledno. Večina njegovih knjig je bila izdana v formatu A5, kar je bilo za turista, planinca in izletnika, ki je nosil vodnik na vseh poteh s seboj v žepu ali nahrbtniku, izredno praktično. V Badjurovih vodnikih najdemo opisana letovišča in zdravilišča, zgodovi...

Leta 1893 je izumil glasbeni inštrument, ki je posnemal citre, harfo, violino, violo in violončelo. Novi instrument je imel obliko ozkega harmonija z dvema klaviaturama in pedalom, ki je poganjal mehanizem. Izum je odkupila tovarna Ludovik Hupfeld A. G. v Lipsiji (poslovenjeno ime za nemško mesto Leipzig). Ludvik Bajde, sin Ivana Bajdeta, je tudi izumil novo glasbilo, imenovano klav...

Šolal se je v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Gradcu, po posvečenju 15. novembra 1789 pa še eno leto na dunajski univerzi. Kot kaplan je leta 1791 služboval v Kresnicah in Velikih Laščah ter kot katehet na glavni šoli v Ljubljani. Leta 1798 je postal profesor moralne in pastoralne teologije na liceju, od leta 1805 stolni kanonik in nadzornik ljudskih š...

Preživel je težko mladost. Ljudsko šolo je končal v Ljubljani. Kljub glasbeni nadarjenosti se je leta 1875 vpisal na učiteljišče. Leta 1879 je prišel kot učitelj v Grahovo na Notranjskem, leta 1884 pa kot učitelj v Šmartno pri Litiji. Kmalu po njegovem prihodu so po njegovi zaslugi začele nastajati pevske skupine. Ustanovil je pevsko društvo Zvon (1890) in tambur...

Leta 1938 se je vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu. Zaradi druge svetovne vojne je moral prekiniti študij, ki ga je nato dokončal leta 1948. Po diplomi se je zaposlil na Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani, kjer je v letih 1952-1958 vodil Oddelek za epizootiologijo. Leto dni po opravljenem doktoratu na zagrebški veterinarski fakulteti leta 1957 je bil izvoljen za doc...

Živel je v Litiji, kjer je obiskoval osnovno šolo. Zaposlil se je v ljubljanskem Litostroju, kjer se je izučil za kovinarja in opravljal delo konstruktorja za črpalke. Bil je kipar – samorastnik. Njegov mentor je bil akademski kipar Aladar Zahariaš [1] iz Ljubljane. Znan je po svojih lesenih skulpturah, ki bogatijo več ustanov in domov v Litiji in njeni okolici (Vače, Predil...

Promet brodarstva se je odvijal ob visoki vodi; po reki navzdol so ladje vodili z drogovi, navzgor pa so jih s kopnega vlekli voli, ki so jih vpregali na postajah. V Litiji so brodarji prelagali tovor, počivali in prenočevali, saj se nižje za Litijo kmalu začne soteska z brzicami. Na območju Litije je bilo pet pristanišč: Ponoviče, Litija, Št. Jurij, Poganjek in Apnenec pri Ribčah. P...

Otroštvo je preživel v skromnosti. Pri osmih letih mu je umrl oče, tako da je morala mama sama preživljati veliko družino.   Med letoma 1913 in 1917 je obiskoval štirirazredno Ljudsko šolo v Kranju. Po končani osnovni šoli se je leta 1917 vpisal na gimnazijo cesarja Franca Jožefa v Kra­nju. Leta 1925 je bil sprejet na Teološko fakulteto v Ljubljani in jo ...