Leta 1925 je končal šolanje na Državnem učiteljišču v Ljubljani.

Učiteljska pot ga je vodila v Št. Jurij pri Grosupljem, Artiče, Laško, Planino pri Sevnici, Šmartno pri Litiji in Kranj.

Na Planini pri Sevnici je služboval med leti 1930 in 1941. Tu si je ustvaril družino. Ustanovil in vodil je moški, ženski, mešani in mladinski pevski zbor.

Na začetku druge svetovne vojne je zaradi narodne zavednosti izgubil službo. Nekaj časa je bil zaprt, potem pa izgnan v Srbijo. Septembra 1941 se je ilegalno vrnil iz Srbije v Stično, kjer je učil dve šolski leti na šolah v Ambrusu in Stični.

Oktobra 1943 je odšel v partizane, kjer je bil brigadni pevovodja v 5. udarni brigadi Ivana Cankarja, propagandni referent 7. korpusa, pevovodja v podoficirski šoli in pevovodja v 15. udarni brigadi. Njegova naloga je bila prirejati mitinge s kulturnim programom.

Z odlokom Ministrstva za prosveto je bil oktobra 1945 imenovan za učitelja v Šmartnem pri Litiji. Z družino si je uredil zasilno bivališče v podstrešnih sobicah Robavsove gostilne.

Leta 1948 je postal šolski upravitelj. Enkrat tedensko je učil tudi v šoli na Javorju.

Leta 1954 je postal kinooperater in v šolah izvajal redne tedenske filmske predstave.

Vodil je številne izobraževalne tečaje; pri tem mu je pomagala žena Olga.

V okviru Kmetijsko gospodarske šole je organiziral poučne izlete z ogledi kmetijskih šol in zadrug.

V Šmartnem je bil zborovodja pevskega zbora Zvon, pevovodja Pionirskega pevskega društva, pevovodja ženskega in mešanega pevskega zbora. Z Zvonom je prirejal številne koncerte po bližnji in daljni okolici.

Prosvetno delo v Šmartnem je opravljal do leta 1956, saj je bil septembra 1956 premeščen na II. kranjsko gimnazijo kot učitelj glasbe. Šmartno je kot častni gost obiskal januarja 1964 ob otvoritvi nove šole na Pungrtu.

Bil je aktiven in cenjen zborovodja. V svojem življenju je vodil kar 37 zborov.