Nižjo gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Po končanem učiteljišču leta 1919 v Ljubljani se je pridružil borcem za severno mejo. Poučeval je v Škofji Loki, Poljanah nad Škofjo Loko in od leta 1924 v Litiji. Leta 1941 so ga Nemci zaprli in julija z družino izgnali v Varvarin (vas v Srbiji), kjer je dobil službo učitelja. Konec leta 1944 je prišel v Beograd in delal v Slovenskem kulturnem prosvetnem društvu Franc Rozman, kjer je ustanovil in urejal slovenski list Domovina. Od jeseni 1945 je bil urednik pri DZS, kjer je vodil bibliotekarski oddelek. Leta 1948 se je vrnil v Litijo, kjer je poučeval v takratni litijski nižji gimnaziji. Leta 1955 se je upokojil. Do začetka druge svetovne vojne je strokovno sodeloval v Jugoslovanskem učiteljskem združenju. Bil je predsednik okrajnega odbora za Litijo, član banovinskega vodstva, vodil je tudi novinarsko sekcijo. Organiziral je učiteljska zborovanja okrajnih društev Jugoslovanskega učiteljskega združenja, se udeležil vseslovanskih kongresov v Brnu leta 1933 in Ljubljani leta 1937. V krajih, kjer je služboval, je sodeloval pri prosvetnih prireditvah, Sokolu, SPD, v Litiji še posebej pri Ljudski univerzi.
Bibliografija
Že v dijaških letih je objavljal v različnih publikacijah pod psevdonimom J. B (Joško Butkovič). Objavljal je v številnih publikacijah: Jutro, Slovenski narod, Mlado jutro, Razori, Slovenski narod, Naš rod, Odmevi in drugi.
Po drugi svetovni vojni je pisal v Ljudsko pravico, Delo, Večer, Zasavski tednik, Kmečki glas, Dolenjski list, Primorski dnevnik, Celjski tednik, TV–15, Borec, Prosveta, Planinski vestnik, Obzornik, Rodna gruda, Prosveta (Chicago) in Nova doba (Cleveland).
1952 - Zasavje v plamenih narodnoosvobodilne borbe I, leto 1941
1952 - Mesto Litija
1953 - Okraj Ljubljana okolica
Pripravil je domoznanske brošure (vse v samozaložbi):
1952 - Mesto Litija
1952 - Slatina Radenci - 1882-1952, ob 70-letnici zdravilišča
1953 - Okraj Ljubljana okolica
1954 - Ljubljanska okolica.
V številnih člankih je oživljal spomin na zgodovinske dogodke in zanimivosti, populariziral planinstvo in turizem, pisal reportaže, šaljive lovske zgodbe. Največ pa je pisal o pomembnih ljudeh iz preteklosti in sodobnosti, zlasti o umetnikih in izseljencih z rodne Dolenjske, npr. o Avgustu Bukovcu, Slavku Grumu, Davorinu Hostniku, Matiji Hvaletu, Matevžu Ravnikarju, Miranu Jarcu, Petru Jerebu, Branki Jurca, Božidarju Jakcu.
Uredniška dejavnost je bila večinoma povezana z učiteljskim ali založniškim poklicem.
Leta 1948 je sestavil priročnik Kratice. Pisal je spremne besede k zemljevidom slovenske Koroške.
Zbiral je avtograme in pisma kulturnih delavcev. Prvo zbirko so mu med okupacijo uničili Nemci. Nabral je bogato fototeko svojih posnetkov.