Galerija slik
Viri in literatura

Prhavc Šipič, Nevenka: O tebi šepetam, Litija, Kronika, 2011, št. 3, str. 639-670.

Natisni

Družina Wurzbach

plemič

* Ni rojstnih podatkov

Območje delovanja: Šmartno pri Litiji

Povzetek: Lastniki nepremičnin v Litiji in okolici: graščini Črni potok, Grič pri Primskovem, stavba stara Pošta, kjer se je odvijala dejavnost gostinstvo in prevozništvo.

Družina Wurzbach se je na kranjskem ozemlju pojavila sredi 18. st., z avstrijskim častnikom Samuelom Wurzbachom (1753-1807). Njegov sin Maksimilijan (1781-1854), doktor prava, je bil znan ljubljanski odvetnik, član prostozidarske lože in za tisti čas precej razgledan človek. Po študiju na Dunaju je v Ljubljani odprl advokaturo. Pisal je pesmi v nemščini in bil urednik časnika Laibacher Wochenblatt. V njegovi hiši so se zbirali takratni literati in pesniki, tudi France Prešeren. Pri svojem delu je bil precej uspešen (med drugim je bil odvetnik barona Žige Zoisa) in malo pred koncem življenja so mu podelili plemiški naziv »plemeniti« s predikatom Tannenberg. Poročen je bil s hčerjo ljubljanskega svečarja in lectarja, Jožefo Pinter (1789-1881). Imela sta enajst otrok (deset sinov in hči Marijo). Živeli so v Ljubljani, sprva na Gosposki ulici, kasneje pa je kupil hišo na današnjem Novem trgu. Vsi sinovi, razen dveh (Franc in Sigismund), ki sta umrla v otroštvu, so končali študij na dunajski univerzi. Sedem je bilo doktorjev prava (Karel, Maksimilijan, Jožef, Erazem, Samuel, Julius in Avgust), sin Konstantin pa je končal študij v Lvovu in postal doktor filozofije.

Izmed sinov izstopata najstarejši, baron Karel (1809-1886), ki je bil deželni glavar in deželni predsednik na Kranjskem ter vitez Konstantin (1818-1983), leksikograf in bibliograf, poznan po svojem znamenitem delu Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich.

Dva izmed bratov Wurzbach, Karel in Julius (1820-1899), sta v Litiji in njeni okolici kupila nekaj posesti. Karel je imel v lasti graščine Črni Potok, Grič pri Primskovem, Selo ter Groblje pri Domžalah. Julius pa se je proti jeseni življenja »umaknil« iz svojih dotedanjih posesti v okolici Moravč (grad Moravče, Češnjice pri Moravčah) in na Dolenjskem (Lanšprež) ter jih bodisi  prepustil otrokom ali pa prodal. V Litiji je živel v hiši na Ježi. Tu je tudi odprl svojo tretjo in hkrati zadnjo odvetniško pisarno, ki jo je vodil vse do smrti. Odvetniškemu delu je bil predan do konca življenja. Bil je tudi med ustanovitelji Juridičnega društva v Ljubljani. Poročil se je z nečakinjo ljubljanskega škofa Antona Alojza Wolfa, Emilijo Wolf. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok.

Poleg Karla in Juliusa so bili z Litijo povezani tudi nekateri njuni otroci.

Karlov sin, baron Alfonz (1852-1939), je tudi bil pravnik. Po očetu je podedoval vsa njegova posestva in z njimi upravljal do sredine dvajsetih let 20. stoletja, ko je nekatere prodal. Z družino je večinoma živel je v Ljubljani, kjer je imel hišo na Kongresnem trgu 16, del časa pa je preživel na posestvu Črni Potok.

Od petih Juliusevih otrok, ki so dočakali odraslo dobo (Antonija, Franc, Jožef, Viktor in Julius), je bil v življenje v Litiji najbolj vpet tretji sin Viktor (1856-1908). Poleg tega sta tu živela tudi njegova starša. Poročil se je s Frančiško Rozina (1869-1911), iz Črnega potoka. Z njo je imel pet otrok. Prve tri hčere (Antonija, Emilija in Klotilda) so bile rojene pred poroko, v zakonu pa še hči Frančiška in sin Julius, ki je kmalu po porodu umrl. Viktor je v Litiji kupil hišo (staro Pošto), tam odprl gostilno in prevozništvo. Žal pa sta oba z ženo kmalu umrla (Viktor 1908, Frančiška 1911). Oba sta bila v času življenja na Pošti vpeta v politična dogajanja in tudi drugače aktivna v Litiji, Šmartnem in okolici.

Z Litijo je povezan tudi Juliusov vnuk Artur (1881-1932), sin Antonije in bratranca Maksimilijana. Družina je živela v Preddvoru, vendar je imel Artur advokaturo tudi v Litiji. Bil je eden redkih prevajalcev za turški jezik in dober poznavalec orientalistike. Večji del potomstva rodbine Wurzbach žive danes v Nemčiji, Avstriji in Angliji.

Dela dr. Konstantina pl. Wurzbacha

Poleg drugih del je najpomembnejši njegov leksikon:

Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich 60 zv., Wien, 1856-1891.


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž