Copyright by Knjižnica Litija   |  Politika varstva osebnih podatkov

Knjižnica Litija

Parmova 9, 1270 Litija
Telefon: 01/8980-580 

Email: obrazi.srca.slovenije@gmail.com

Projekt je financirala:

Partner projekta:

×PIŠKOTKI: Leksikon Litija za funkcionalnost strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo. Z nadaljevanjem obiska strani soglašaš z njihovo uporabo. Več o tem.
Galerija slik
Viri in literatura

Arhiv Knjižnice Litija

Natisni

Viktor Parma

dirigent, skladatelj

* 20. 2. 1858, Trst
25. 12. 1924, Maribor


Območje delovanja: Litija

Povzetek: Za Slovence predstavlja temeljni glasbeni steber na področju slovenske opere. Kot pravnik je deloval tudi na glavarstvu v Litiji in pomembno vplival na družbeno in kulturno dogajanje.

Otroška leta je preživel v Trstu in v Benetkah. Ljudsko šolo je obiskoval na Reki in v Zadru. Na Dunaju je med leti 1876 - 81 študiral pravo. Po končanem študiju je opravljal delo v okrajnih glavarstvih v Ljubljani, Kočevju, Kranju, Krškem, Postojni, Logatcu in Kamniku. Leta 1890 je prišel v Litijo. V teh letih so v Litiji delovali Luka Svetec, Peter Jereb, Ljudmila Roblek in drugi. Dogajale so se pomembne prireditve, ustanovljena številna društva. Leta 1914 se je upokojil. Preselil se je na Dunaj. Po povratku v Maribor leta 1919 je kot kapelnik Narodnega Gledališča dirigiral mnoge opere in operete. Ustanovil in urejal je zbornik Strune.

Že v mladosti se je učil klavirja in gosli. Na Dunaju se je tudi glasbeno in teoretično izobrazil, študiral kompozicijo in igral v raznih orkestrih.

Pokopan je v Ljubljani, na starem pokopališču sv. Krištofa v grobnici družine Pavšin.

V Sloveniji so po njem poimenovali ulice in trge večjih mest.  V Litiji je po njem imenovana ulica, ki poteka mimo starega glavarstva, v katerem je delal in živel. Sedaj je v njem litijska knjižnica.

Za Slovence predstavlja temeljni glasbeni steber na področju slovenske opere.

Delo

Opere: 

• Urh, grof celjski (1894)

• Ksenija (1896)

• Stara pesem (1897)

• Zlatorog (1919)

• Pavliha (1924)

Operete:

• Caričine amazonke (1902)

• Nečak (1906)

• Venerin hram (1908)

• Zaročenec v škripcih (1917)

Scenska glasba:

• Rokovnjači (Fran Govekar) (1897)

• Legionarji (1903)

• Mogočni prstan (Fran Milčinski) (1923)

Poleg tega je zložil več vokalno instrumentalnih del, koračnic in valčkov.



Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž