Osnovno šolo je obiskoval v Borovnici (1876–1881), gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani. Maturiral je leta 1890. Najprej  je bil učitelj pripravnik v Trnovem (Notranjska) 1890–1891 in Višnji Gori 1891–1893, učitelj v Litiji 1893–1898 ter na učiteljišču v Ljubljani 1898–1905. Ko je opravil profesorski izpit je bil leta 1906 imenovan za profesorja prirodopisa in kmetijstva na moškem in kasneje na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Tu je bil upokojen leta 1925, nato je do leta 1932 še honorarno učil.

V čebelarski šoli na Dunaju ter na tečajih iz kmetijstva, sadjarstva in čebelarstva se je usposobil za pouk na kmetijskih nadaljevalnih in srednjih šolah. Deželna vlada na Kranjskem ga je leta 1909 imenovala za izvedenca v čebelarstvu. Opravljal je pomembne funkcije. Bil je predsednik čebelarske podružnice v  Ljubljani (1919–1930), Slovenskega čebelarskega društva (1930–1941), Jugoslovanske čebelarske zveze (1937 do 1941), član odbora in predsedstva ter blagajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva (1919 do 1948), kjer je leta 1947 dobil diplomo za 25-letno delo. Društva so pod njegovim vodstvom organizirala tečaje za izobraževanje čebelarjev in sadjarjev. S pedagoškim in praktičnim delom je vplival na učiteljski naraščaj, da so se mnogi odločili za pospeševanje kmetijstva, zlasti sadjarstva in čebelarstva, drugi pa se usposobili za pouk na kmetijskih nadaljevalnih šolah. Spodbudil je ustanavljanje čebelarskih postaj v Tomišlju in Starošincih.  Leta 1932 je ustanovil plemenilno postajo za vzrejo matic v Kamniški Bistrici ter sklad za zavarovanje in povrnitev škode v čebelarstvu. Vodil jo je do leta 1939.

Bibliografija                                                       

Verbič, Josip. Vrednost in poraba medu. Ljubljana: Čebelarsko društvo, 1932.

Verbič, Josip. Čebelne bolezni. Ljubljana: Slovensko čebelarsko društvo, 1935.

Verbič, Josip. Vzrejajmo najboljše čebele (priročnik). Ljubljana: Čebelarska zadruga za Slovenijo, 1947.

Pisal je številne prispevke o vzreji matic, izboljšanju čebelarjenja, rojenju, plemenitenju in vzreji čebeljih družin kranjske čebele, o pomenu čebele, medu in vosku, o razstavah in čebelji paši ter številna poročila iz opazovalnih čebelnih postaj.