V Ljubljani je obiskoval učiteljišče, kjer je leta 1920 maturiral. Do leta 1924 je najprej služboval v Šentjanžu na Dolenjskem. Po končani Višji pedagoški šoli v Zagrebu je bil med leti 1926-1935 zaposlen na meščanski šoli na Rakeku. Od leta 1935 do začetka 2. svetovne vojne  leta 1941 je bil upravitelj meščanske šole v Litiji.

Nemci so ga deportirali v Srbijo, konec 1941 leta se je vrnil v ljubljansko pokrajino. Jeseni leta 1942  je dobil honorarno zaposlitev na meščanski šoli v Mostah. Po končani drugi vojni se je vrnil v službo v Litijo. Po enem letu je bil premeščen v Ljubljano, kjer je poučeval na raznih srednjih šolah.

Ukvarjal se je s pisateljevanjem, sprva s pesništvom in risanjem, nato pa tudi s pisanjem mladinskih iger. Kasneje se je usmeril v pisanje poučnih črtic, posebno iz življenja čebel. Strokovne članke je med leti 1935 -1941 objavljal v Slovenskem čebelarju in v njegovi prilogi Čebelarskem obzorniku. Objavljal je pod šiframi in psevdonimi: kratice imena in priimka, Vlado, Vladislav, Rado, Ličen, Mirko Valentinčič, BD, U.R., R. U. V Čebelarskem zborniku leta 1944 je objavil dva spisa o čebelah.

Od leta 1946 do 1964 je bil tudi glavni urednik Čebelarskega glasila.

Po vojni je sodeloval v odboru Zveze čebelarskih društev, bil član raznih odsekov, predavatelj in organizator čebelarskih plemenilnih postaj v Sloveniji.

Priznanja in nagrade:

1965 – red Antona Janše I. stopnje (najvišje čebelarsko odlikovanje)